Izvajalci, avtorji…
Pesniki, pisatelji, ljubitelji slovenske narodne pesmi
Jošar Drago
Glasbenik, pevec, skladatelj, aranžer - skratka vsestranski Drago Jošar, ki nas vedno znova preseneča z izvirnimi pesmimi.
Najnovejša uspešnica ima naslov Adijo tolar...
Karol Klinar
Duhovnik in kurat, bil je znan kot izvrsten skladatelj in pevec. Narodno besedilo Zdihljaji slepega (Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre …), ki ga je oplemenitil s čutečo melodijo, je povsem ponarodelo. Doma je bil iz Tržiča in Gregorčičev mladostni prijatelj.
Kersnik Janko
Bil je slovenski pisatelj, politik in notar. Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval Fran Levec in ga navdušil za slovensko književnost. Leta 1868 je začel študirati pravo na Univerzi na Dunaju, nato je nadaljeval na Univerzi v Gradcu, kjer je študij leta 1874 dokončal.
Kette Dragotin
Dragotin Kette, rojen 19.1.1876 na Premu pri Ilirski Bistrici, je slovenski pesnik.
Kocbek Edvard
Edvard Kocbek, rojen 27.9.1904 v Svetem Juriju ob Ščavnici, je slovenski pisatelj, pesnik in politik.
Kocbekov opus zajema poezijo, dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, eseje ter članke.
Komorni moški zbor Lek
Komorni moški zbor Lek prepeva že vse od leta 1978. Zbor vsa leta delovanja v pevski program poleg umetnih tujih in domačih skladateljev redno uvršča tudi slovenske ljudske pesmi ali njihove priredbe.
Kosovel Srečko
Srečko Kosovel se je rodil v Sežani. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli.
Kovič Kajetan
Kajetan Kovič, rojen 21.10.1931 v Mariboru, je slovenski pesnik, pisatelj, književni kritik, esejist, urednik, novinar in prevajalec.
Kajetana Koviča uvrščamo v obdobje sodobne slovenske književnosti po drugi svetovni vojni.
Künštni Prleki
Člani etnološko kulturnega društva Künštni Prleki se od vsega začetka delovanja trudijo ohraniti in negovati bogato kulturno dediščino Prlekije, ljudsko izročilo in pristna narečja območja LAS Prlekija.
Kurbus Zvonko
Zvonko je začel kot član ansambla Minerali iz Gornje Radgone, nato pa svojo glasbeno pot nadaljeval v skupini Vaški fantje iz Ključarovec.
Kvartet in kvintet bratov Smrtnik
Kvintet bratov Smrtnik v letu 2015 praznuje 30. obletnico svojega delovanja. Veliko so v teh treh desetletjih doživeli, veliko so prepotovali in tudi veliko src razveselili.
Levstik Fran
Rojen 28.9.1831 v Doljnih Retjah pri Velikih Laščah, je bil slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in jezikoslovec. Obiskoval je ljubljansko normalko in gimnazijo, a mature zaradi sporov s šolskimi oblastmi in katehetom Antonom Globočnikom ni opravil.
Linhart Anton Tomaž
Bil je slovenski dramatik, pesnik, zgodovinar in šolnik. Bil je osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva in pionir v gledališču in zgodovinopisju, poleg tega pa še glasbenik, prevajalec, arhivar, knjižničar, uradnik in poliglot.
Ljubljanski oktet
Ljubljanski oktet je bil ustanovljen leta 1972, kot Študentski oktet v vrstah akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. V času svojega neprekinjenega delovanja se je razvil v enovit umetniški ansambel in je danes eden najbolj reprezentativnih izvajalcev komorne vokalne glasbe pri nas.
Slovenske ljudske in umetne pesmi so eden pomembnejših delov Oktetove repertoarne zasnove.
Ljudski pevci Ajda
Ljudski pevci Ajda iz Dolenje vasi pri Krškem delujejo v okviru Kulturnega društva Žarek, Dolenja vas pri Krškem.
Ljudski pevci KD Obrež
Pevci pod vodstvom Danice Žerjav pojejo 8 let, drugače pa so vpeti v ljudsko petje celih 40 let.
Ljudski pevci Trta
Ljudski pevci TRTA iz Zavrča pojejo že več kot 20 let. Njihov vodja je Martin Tetičkovič.
Lojze Slak
Lojze Slak (1932-2011) je dosegel izredne premike v slovenski narodnozabavni glasbi in poskrbel, da je postala opažena tudi v mednarodnemu prostoru.
Maister Rudolf
Je bil slovenski pesnik, general in borec za severno mejo. Družinske korenine generala Maistra segajo po materini strani na Dolenjsko, po očetovi na Štajersko. Staršem, materi Frančiški, roj. Tomšič, in očetu Francu, so se rodili trije sinovi: Artur (1868), Ernest (1871) in kot najmlajši Rudolf. Ko je dopolnil tri leta, mu je umrl oče.
Makarovič Svetlana
Je slovenska pesnica, mladinska pisateljica, igralka, ilustratorka in šansonjerka. V Sloveniji je znana avtorica za odrasle in mladinske naslovnike. Njena mladinska besedila so postala del sodobne klasike in mladinskega kanona, ki imajo posebno mesto v zgodovini slovenske mladinske književnosti.
Mariborski oktet
Dva Slovenca - pevski zbor. Ta sicer nekoliko karikirana prispodoba pove dovolj o izjemni tradiciji in kakovosti vokalne glasbene kulture na Slovenskem.
Marjetka Popovski
Marjetka Popovski je Primorka, doma iz Izole, čeprav so njene korenine močno razvejane in ima prednike od Tirolske do Grčije. Marjetka prepeva že vse življenje od otroškega zborčka naprej... " Brez glasbe in pesmi bi bilo moje življenje pusto ", je dejala...
Matjaž Robavs
Matjaž Robavs se je rodil v Ljubljani. Srednjo glasbeno in baletno šolo je obiskoval v Ljubljani pri prof. Marcosu Bajuku, po končanem šolanju pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, kjer je študiral pri prof. Heleni Lazarski. Leta 2000 je zaključil podiplomski študij pri prof. Robertu Hollu in si pridobil naziv magister umetnosti.
Maxbend
MAX BEND smo Aleš Benko, Boris Dečman in Damijan Oblak, trije prekaljeni in še vedno nadobudni fantje. Prihajamo iz okolice Domžal. Igramo plesno glasbo za staro in mlado do 100 let (starejši od 100 so lahko prisotni le v spremstvu staršev). Smo uigrana skupina z bogatimi referencami in izkušnjami.
Menart Janez
Je slovenski pesnik in prevajalec. Študiral je slovenistiko in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je leta 1956 diplomiral.
Menciger Janez
Bil je slovenski pisatelj, pesnik, prevajalec in odvetnik. Rodil se je v kmečki družini kot najstarejši otrok. V Bohinjski Bistrici je obiskoval ljudsko šolo, v letih od 1849 do 1857 gimnazijo v Ljubljani. Do petega razreda gimnazije je stanoval v Alojzijevišču. Študiral je na Dunaju, kjer se je preživljal z inštrukcijami. Vpisal se je na študij klasične filologije (1857–1858), nato se je odločil za pravo, ki ga je končal v Gradcu, kjer je 1864 doktoriral.