Kocbek Edvard

Edvard Kocbek, rojen 27.9.1904 v Svetem Juriju ob Ščavnici, je slovenski pisatelj, pesnik in politik.

Kocbekov opus zajema poezijo, dnevniško-pripovedno prozo, filozofske, teološke in politične študije, razprave, eseje ter članke.

Kocbek Edvard

Kocbek je študiral teologijo, vendar je po dveh letih študij opustil in nadaljeval na romanistiki v Ljubljani. Po študiju v Berlinu in Parizu je služboval kot profesor francoščine v Bjelovarju, Varaždinu in nazadnje v Ljubljani, kjer se je dejavno vključil v slovensko kulturno in politično življenje.Pravi šok pa je v slovenski javnosti povzročil izid knjige Edvard Kocbek – Pričevalec našega časa (kjer je Kocbek spregovoril o povojni pobojih domobrancev, usmrčenih brez sodnih procesov), ki sta jo leta 1975 v Trstu izdala pisatelja Boris Pahor in Alojz Rebula.

Kocbek je začel svoje pesmi objavljati leta 1924 v dijaškem listu Stražni ognji, kasneje v reviji Dom in svet, kjer je objavljal tudi eseje. Že s prvo pesniško zbirko Zemlja se je uveljavil kot moderen pesnik, ki v svojih delih izvirno povezuje ekspresionistične in simbolistične prvine.

Pesnikova ustvarjalnost je usmerjena v prihodnost. Ta pa je nepredvidljiva in torej ni vedno nujno, da se bo v prihodnje zgodilo najbolj zaželeno in najboljše.
Kot pisatelj pa Kocbek ni izhajal iz socialnega realizma, vendar se je navdihoval pri religioznem ekspresionizmu, francoskem personalizmu in eksistencializmu (Malraux, Mounier, Vercors, Sartre). Zanimala ga je usoda izobraženca, ki se sooča z velikimi zgodovinskimi dogodki, kot so NOB ali fašizem. Tematika NOB je v Kocbekovih novelah predvsem izpoved posameznika v težkem zgodovinskem obdobju. 

Dela:

  •     Prve pesmi (1924),
  •     Zemlja (1934),
  •     Groza (1963),
  •     Tovarišija (1949),
  •     Strah in pogum (1951),
  •     Krogi navznoter (1977)
  •     Mati in sin (okoli 1920),
  •     Noč pod Hmeljnikom (1943).

Vir: Wikipedia

Velikost pisave
Kontrast
0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino