Slovenske narodne pesmi

Zbiramo in pripravljamo že od leta 1998

Dorca Kralj

Slika: Francka Globočnik, olje na platnu

Tržiška pesnica Dorca Kraljeva

"V krogu vitezov lepe besede... je tudi ona plemkinja iz rodu žlahtnih pesniških navdihov" je o Dorca mami zapisala prof. Berta Golob.

Dorca Kralj se je rodila 6.decembra 1913 na Slapu pri Tržiču. Ves svoj prosti čas je posvečala kulturi: bila je igralka, pevka, pesnica... tudi članica Društva skladateljev Jugoslavije.

več...

Karol Klinar

Duhovnik in kurat, bil je znan kot izvrsten skladatelj in pevec. Narodno besedilo Zdihljaji slepega (Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre …), ki ga je oplemenitil s čutečo melodijo, je povsem ponarodelo. Doma je bil iz Tržiča in Gregorčičev mladostni prijatelj.

več...

Cankar Izidor

Bil je slovenski pisatelj, umetnostni zgodovinar, kritik, prevajalec in diplomat. Rodil se je kot prvi od sedmih otrok Andreja in Marije, rojene Huber. Izidorjeva mati je bila sremska Nemka iz premožne družine. Otroška leta je preživel pri teti Karolini, poročeni Hofbek. Gibal se je v krogih bogatih družin sremskih Nemcev, kar je vplivalo na njegov kasnejši življenjski slog. V tetini hiši se je govorilo samo nemško in hrvaško, tako se je Izidor naučil govoriti slovensko šele po prihodu v Ljubljano, leta 1897, kamor je prišel s pomočjo bratranca Ivana Cankarja.

več...

Erjavec Fran

Bil je naravoslovec in pisatelj. Rodil se je 4. septembra 1834 v Ljubljani. Pri štirih letih mu je umrl oče. Mati se je poročila z uslužbencem na železniški postaji v Zalogu. Frana in brata Mihaela je vzela s seboj v Zalog, a je kmalu po svoji drugi poroki umrla tudi ona, zato je kasneje zanj in brata skrbela njena sestra, Ana Bezljajeva.

več...

Trdina Janez

Bil je slovenski pisatelj in zgodovinar. Janez Trdina je od leta 1842 obiskoval ljubljansko gimnazijo in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na Dunaj, kjer je študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Zraven pa je pri Franu Miklošiču študiral še klasično filologijo in staro cerkveno slovanščino. Ob študiju je prevajal za Mohorjevo družbo. 

več...

Logo Slovenske narodne pesmi
Odpri mi kamrico

Prva in edina

Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.

KAKO POSLUŠAMO MELODIJO ?

Potrebujemo povezavo z Internetom in z vpisom ustrezne QR kode lahko melodijo takoj poslušamo.

S pomočjo QR kode imate neposreden dostop do vsake pesmi. QR kodo lahko z vašo mobilno napravo tudi skenirate in melodija vam bo takoj dostopna.

QR koda - Slovenske narodne pesmi

Pesmarica je lahko izvirno in privlačno darilo za vsakega ljubitelja Slovenskih narodnih pesmi.

Pesmarica je velikosti 148 x 210 mm ( format A5 ) in ima 72 strani, mehka vezava

Obišči spletno stran www.pesmarica.si

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino