Slavko Vetrih se rodi 22.09.1956.leta na Hvavčevi domačiji v Spodnjem Doliču pri Vitanju, kjer z družino živi še danes.

Čas otroštva  je zapolnjen s tegobami in radostmi kmečkega fantiča-pastirčka, za veliko lepih trenutkov je hvaležen številnim pesmim stare matere, mnogoterim pripovedkam dobrodušnega dedka, ostaja spomin na številne melodije ,ki jih iz diatonične harmonike izvablja oče, zelo  poznan in  cenjen ljudski muzikant. Verze Jurija Vodovnika sliši iz maminih ust ,Vodovnikovo rojstno Skomarje občuduje izpred mamine rojstne hiše.

Ob službi ,kmetovanju in številnih drugih obveznostih  dolgo ni časa za pisanje.

Prve verze zapiše šele v »Kristusovih« letih z namenom ohranitve starih narečnih izrazov, opravil in običajev, sledijo besedila za  skupine ljudskih pevcev.

Vse, kar ustvari, zaradi pomanjkanja časa ustvari ponoči.

Kmalu sledi  sodelovanje z različnimi ansambli: Podkrajski fantje (Oglarska),Rosa (Koroške dečve-naslov prve kasete), po želji takratne pevke ansambla Natalije Verboten, daljne sorodnice, nastanejo še Koroški Pobi. Več melodij posnamejo Fantje izpod Rogle,  pesem poglejte ga Pohorca  da kasneje ime osrednji vsakoletni turistični prireditvi v Gorenju nad Zrečami. Ansambel Simona Legnarja posname med drugimi vižo Dedek, ki jo čez desetletje na novo posnamejo Modrijani,  lepe viže ustvari ansambel bratov Slatinek, Primož Založnik posname Na Olcariji, Pavel Skaza jo priredi za godbo na pihala, v izvedbi ansambla Trs zazveni pesem Viharnik, s Francem Žerdonerjem ustvarita Lastovke in še kaj, Odpev posname lep spot na temo Stare slike …

Je član društva piscev besedil slovenske narodnozabavne glasbe, prejemnik občinske Prešernove nagrade in več priznanj in nagrad iz drugih področij delovanja.

 Vrsto zadnjih let opravlja delo zavarovalnega zastopnika, kmalu  bo delovnih let dovolj za upokojitev.

Lepo mu je  ob družini, posebej ob vnuku Žigi in vnukinji Lili.

 Vse resneje razmišlja o izdaji pesniške zbirke in  še piše-vrsto let pogrebne govore, govore za različna praznovanja ,zapisuje zanimive  zgodbe in še vedno pesni.

Za upokojitev ostaja povsem brezpredmetnih  12 let županovanja v Občini Vitanje in vsled  sedanjega nerazumevanja poslanstva Ksevta, mu je namesto upravičenega in trdo zasluženega ponosa grenko v duši ob spominu na vzdevek »vesoljski župan«.

Kontakt 041/557-540