Slovenske narodne pesmi

Zbiramo in pripravljamo že od leta 1998

Zajc Dane

Bil je slovenski pesnik, dramatik, esejist in knjižničar. Dane Zajc se je rodil 26. oktobra 1929. Med drugo svetovno vojno so mu nacisti požgali domačijo, izgubil je očeta in dva brata. Med vojno je prekinil šolanje, leta 1947 se je vpisal na Poljansko gimnazijo v Ljubljani. Leta 1951 so ga zaradi političnih stališč zaprli in izključili iz gimnazije, ki jo je nato leta 1958 končal v zasebni šoli, a mu vpis na univerzo ni bil dovoljen. Zaznamovale so ga negativne izkušnje med služenjem vojaškega roka leta 1951 in ga utrdile v odporu do socialističnega političnega sistema. Od leta 1953 je bil dve leti zaposlen na pošti, nato je dobil delo knjižničarja v Pionirski knjižnici v Ljubljani, kjer je delal do upokojitve leta 1989. Umrl je 20. oktobra 2005 za posledicami raka.

več...

Vodnik Valentin

Bil je slovenski pesnik, prevajalec, razsvetljenec, jezikoslovec, učitelj, novinar in urednik. Rodil se je v kmečko-obrtniški družini kot prvi od desetih otrok Jožefa Vodnika in Jere Pancè. Vodnikova domačija, kjer je preživljal otroška leta, je danes kulturni in etnološki spomenik. Na željo staršev se je začel pri devetih letih učiti branja, pisanja in računanja. Leta 1768 so ga poslali k stricu Marcelu v novomeški frančiškanski samostan, kjer ga je pripravljal za vstop v ljubljansko gimnazijo (1769–1775). V teh letih se je seznanil z Markom Pohlinom. 

več...

Vipotnik Cene

Bil je slovenski pesnik, prevajalec in urednik. Cene Vipotnik spada v generacijo pesnikov iz obdobja tako imenovanih socialnih realistov. Pesniki tega obdobja so v prvi vrsti obravnavali socialna vprašanja in liriki niso bili naklonjeni. Pripadniki te skupine so bili: Bogomir Fatur, Tone Šifrer, Ivan Čampa, Erna Muser, Jože Udovič in Cene Vipotnik.

več...

Talanyi Franc

Bil je slovenski pisatelj, pesnik, novinar in partizan. Rodil se je v evangeličanski kmečki družini, njegova starša sta bila Mihael Temlin in Katarina Franko. Osnovno šolo je končal v Puconcih. V mladih letih je sestavil prekmurski koledar Dober pajdás, s katerim je propagiral in zagovarjal madžarizacijo Slovencev na Ogrskem. V Budimpešti je študiral gostinstvo, kasneje je odšel v Nemčijo in v Berlinu nadaljeval študij gostinstva. Obiskoval je tudi večerno likovno šolo. Pred prvo svetovno vojno je bil zaposlen na Madžarskem.

več...

Stritar Josip

Bil je slovenski pisatelj, pesnik, kritik, dramatik, esejist, satirik in prevajalec. Otroštvo je preživel na vasi v Podsmreki. Šolal se je v Ljubljani, kjer je leta 1847 začel obiskovati gimnazijo. Bil je tudi gojenec Alojzijevišča. Po sedmih letih je izstopil iz zavoda in se ni odločil za duhovniški poklic. 

več...

Sivec Ivan

Je slovenski pisatelj, publicist in popotnik. Ivan Sivec se je rodil 23. maja 1949 v Mostah pri Komendi blizu Ljubljane. Že kot otrok je kazal nadarjenost, zato so ga poslali v šolo že pri šestih letih. Osemletno osnovno šolo je obiskoval v letih 1955-1963, najprej dve leti v Komendi, nadaljeval pa je v Mostah. Ves čas je bil odličen učenec in pogosto je nastopal na kot recitator ali igralec.

več...

Bevk France

Bil je slovenski bibliograf, dramatik, ljudski pripovednik, pesnik, prevajalec, pisatelj, publicist, učitelj in urednik. Leta 1906 je Bevku revija Domači prijatelj objavila črtico Vstajenje. S voje pesmi je pošiljal dijaškemu listu Zora in urednici Domačega prijatelja, Zofki Kveder. Po maturi leta 1913 je učil v vasi Orehek, leta 1916 pa je bil premeščen v Novake nad Cerknem.  Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino.

več...

Dalmatin Jurij

Bil je slovenski protestantski teolog in pisec. Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. 

več...

Cankar Izidor

Bil je slovenski pisatelj, umetnostni zgodovinar, kritik, prevajalec in diplomat. Rodil se je kot prvi od sedmih otrok Andreja in Marije, rojene Huber. Izidorjeva mati je bila sremska Nemka iz premožne družine. Otroška leta je preživel pri teti Karolini, poročeni Hofbek. Gibal se je v krogih bogatih družin sremskih Nemcev, kar je vplivalo na njegov kasnejši življenjski slog. V tetini hiši se je govorilo samo nemško in hrvaško, tako se je Izidor naučil govoriti slovensko šele po prihodu v Ljubljano, leta 1897, kamor je prišel s pomočjo bratranca Ivana Cankarja.

več...

Erjavec Fran

Bil je naravoslovec in pisatelj. Rodil se je 4. septembra 1834 v Ljubljani. Pri štirih letih mu je umrl oče. Mati se je poročila z uslužbencem na železniški postaji v Zalogu. Frana in brata Mihaela je vzela s seboj v Zalog, a je kmalu po svoji drugi poroki umrla tudi ona, zato je kasneje zanj in brata skrbela njena sestra, Ana Bezljajeva.

več...

Trdina Janez

Bil je slovenski pisatelj in zgodovinar. Janez Trdina je od leta 1842 obiskoval ljubljansko gimnazijo in leta 1850 tudi maturiral ter še istega leta odšel na Dunaj, kjer je študiral zgodovino, zemljepis in klasično jezikoslovje. Zraven pa je pri Franu Miklošiču študiral še klasično filologijo in staro cerkveno slovanščino. Ob študiju je prevajal za Mohorjevo družbo. 

več...

Kersnik Janko

Bil je slovenski pisatelj, politik in notar. Janko Kersnik se je rodil v plemiški družini očetu Jožetu in materi Berti Hoffern v brdskem gradu, blizu Lukovice pri Domžalah. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, a je ni dokončal, zato ga je doma zasebno poučeval Fran Levec in ga navdušil za slovensko književnost. Leta 1868 je začel študirati pravo na Univerzi na Dunaju, nato je nadaljeval na Univerzi v Gradcu, kjer je študij leta 1874 dokončal. 

več...

Logo Slovenske narodne pesmi
Odpri mi kamrico

Prva in edina

Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.

KAKO POSLUŠAMO MELODIJO ?

Potrebujemo povezavo z Internetom in z vpisom ustrezne QR kode lahko melodijo takoj poslušamo.

S pomočjo QR kode imate neposreden dostop do vsake pesmi. QR kodo lahko z vašo mobilno napravo tudi skenirate in melodija vam bo takoj dostopna.

QR koda - Slovenske narodne pesmi

Pesmarica je lahko izvirno in privlačno darilo za vsakega ljubitelja Slovenskih narodnih pesmi.

Pesmarica je velikosti 148 x 210 mm ( format A5 ) in ima 72 strani, mehka vezava

Obišči spletno stran www.pesmarica.si

0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino