Miroslav Vilhar se je rodil 7. septembra 1818 v Zgornji Planini pri Rakeku. V matično knjigo je bil vpisan kot Freidrich Karl Wilicher; kasneje je ime poslovenil.

Vilhar je v slovenski literarni zgodovini največkrat omenjen kot pisec čitalniške dramatike in ponarodelih pesmi, vendar je izdal dve pesniški zbirki ter še nekaj pesmi v koledarju za leto 1863. Nekatere pesmi so ponarodele: Na jezeru, Lipa, Slovenka, Planinarica, Na goro. Tominšek v Spomenici (Vilhar 1906: 25–38) pravi, da je bil največji vpliv na Vilharjevo pesnjenje Levstik: ker je videl, da ima rad ljudsko pesem, mu je za vzor postavil srbsko ljudsko pesem. Po končanem »sodelovanju« z Levstikom pa si je za ocenjevalca izbral zeta dr. Hinka Dolenca.

Vendar njegove pesmi »zaradi vsebinske in muzikalne sentimentalnosti niso ustrezale niti estetski stopnji splošne slovenske slovstvene zmogljivosti niti resničnim kulturnim potrebam« (Slodnjak 1968: 162).

V baladah se prepletata ljubezenska in verska tematika. Gre predvsem za nesrečno ljubezen, ki se tragično konča. Vilhar je uporabil veliko motivov iz ljudske zgodovine in običajev (podoknica, Turki, prihod Benečanov, ljubezen do domovine, povezava z Reko, dogovorjene poroke; zgodba o taborskem graščaku, ki je ubil svojo ženo). V religioznih baladah poveličuje moč in vero v Boga.

Vir – več na Wikipedija