Slovenske narodne pesmi

Po poklicu zgodovinarka, prihajam iz Kočevja.

Pisanje pesmi mi, poleg orglanja v cerkvi, predstavlja nadvse prijeten sprostitveni hobi in če se metaforično izrazim, "hrano za dušo". 

Miroslav Vilhar, slovenski skladatelj, pesnik, dramatik, politik in časnikar,

* 7. september 1818, Planina, † 6. avgust 1871, grad Kalec.

Danilo Bučar, slovenski skladatelj, dirigent in igralec, r. 8. junij 1896, Črnomelj

Ljudski pevci TRTA iz Zavrča pojejo že več kot 20 let. Njihov vodja je Martin Tetičkovič.

[ slika je simbolična ]

Otroški zbor RTV Slovenija je nastal leta 1957 na pobudo pedagoga in skladatelja Janeza Bitenca. 

Slika: Francka Globočnik, olje na platnu

Tržiška pesnica Dorca Kraljeva

"V krogu vitezov lepe besede... je tudi ona plemkinja iz rodu žlahtnih pesniških navdihov" je o Dorca mami zapisala prof. Berta Golob.

Dorca Kralj se je rodila 6.decembra 1913 na Slapu pri Tržiču. Ves svoj prosti čas je posvečala kulturi: bila je igralka, pevka, pesnica... tudi članica Društva skladateljev Jugoslavije.

Član društva piscev besedil slovenske narodnozabavne glasbe, prejemnik občinske Prešernove nagrade in več priznanj in nagrad iz drugih področij delovanja.

Slovenski pesnik, pisatelj in dramatik

Bil je slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof, pisatelj, pesnik, pedagog in svetnik. Rodil se je kot najstarejši sin očetu Marku in materi Mariji. Že kot otrok je rad bral in se versko izobraževal.

Bil je slovenski bibliograf, dramatik, ljudski pripovednik, pesnik, prevajalec, pisatelj, publicist, učitelj in urednik. Leta 1906 je Bevku revija Domači prijatelj objavila črtico Vstajenje. S voje pesmi je pošiljal dijaškemu listu Zora in urednici Domačega prijatelja, Zofki Kveder. Po maturi leta 1913 je učil v vasi Orehek, leta 1916 pa je bil premeščen v Novake nad Cerknem.  Leta 1917 so ga vpoklicali v vojsko na vzhodno fronto v Galicijo in Bukovino.

Bil je slovenski protestantski teolog in pisec. Domneva se, da so se njegovi predniki preselili iz Dalmacije ali preko Dalmacije. Jurij sam se je podpisoval kot Dalmatin, nekateri (tudi Trubar) so njegov priimek zapisovali kot Dalmata. Njegova starša sta bila revna in ga pri šolanju nista mogla finančno podpirati. Do 18. leta se je šolal doma, v Krškem, pri Bohoriču. Bohorič je Dalmatina vzgojil v protestantskem duhu. 

Bil je slovenski pisatelj, umetnostni zgodovinar, kritik, prevajalec in diplomat. Rodil se je kot prvi od sedmih otrok Andreja in Marije, rojene Huber. Izidorjeva mati je bila sremska Nemka iz premožne družine. Otroška leta je preživel pri teti Karolini, poročeni Hofbek. Gibal se je v krogih bogatih družin sremskih Nemcev, kar je vplivalo na njegov kasnejši življenjski slog. V tetini hiši se je govorilo samo nemško in hrvaško, tako se je Izidor naučil govoriti slovensko šele po prihodu v Ljubljano, leta 1897, kamor je prišel s pomočjo bratranca Ivana Cankarja.