Niko Grafenauer, rojen 5.12.1940 v Ljubljani, je slovenski pesnik, kritik, esejist, urednik, literarni zgodovinar in prevajalec. Bil je sedmi otrok v družini. Zgledoval se je po Simonu Jenku, Srečku Kosovelu, Josipu Murnu, Francetu Prešernu in Otonu Župančiču.
Alojz Gradnik, rojen 3.8.1882 v Medani v Goriških brdih, je slovenski pesnik, sodnik in prevajalec. Alojz Gradnik se je rodil 1882 v Medani očetu Jožefu Gradniku, ki je bil rojen v Trstu materi Tolminki in je bil po rodu Slovenec, ter materi Furlanki, ki je prihajala iz Krmina.
Rojen leta 1950 v Ljubljani, je slovenski pesnik, dramatik in prevajalec. Jesih je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študiral primerjalno književnost. Najbolj je poznan kot prevajalec iz angleškega in ruskega jezika. Prevedel je več kot 40 pomembnih del svetovne književnosti (Bulgakov, Čehov, Shakespeare, idr.).
Luka Jeran, slovenski misijonar, pesnik, nabožni pisatelj in urednik.
Jeran je gimnazijo obiskoval v Karlovcu in Ljubljani. Nato je med leti 1840 do 1842 na liceju študiral slovanske jezike in bogoslovje ter bil 1846 posvečen. Kot kaplan je služboval v Poljanah, Horjulu in Ljubljani. Leta 1853 in 1854 je potoval v Afriko kot misijonar in se obakrat zaradi bolezni vrnil. Od 1869 je bil papežev kómornik, od 1882 pa stolni kanonik.
Dragotin Jesenko (pesniško ime T. Doksov), rojen 11.8.1864, je slovenski pesnik.
Dokončal je pet razredov gimnazije, iz šestega pa je izstopil, predvsem zaradi pritiska nemškega profesorja. Odšel v Trst, da bi nadaljev s šolanjem, a tam ni mogel dobiti nikakršne podpore, zato se je vrnil nazaj v Ljubljano. V Ljubljani se je zaposlil v pisarni banke "Slavija", kjer je ostal do smrti. Poleg uradniškega dela se je ukvarjal tudi z zasebnim poučevanjem, učil je npr. sina Ivana Hribarja.
Poročil se je star nekaj nad dvajset let, imel je sedem otrok. Umrl pa je za šenom leta 1902.
Aškerc se je rodil v kmečki družini, ki se je preselila iz Globokega v Senožeče. Bil je prvi sin v družini. Svojo mladost je preživljal s pastirji, potem pa so ga starši poslali v šolo. Ko je dokončal gimnazijo v Celju, se je vpisal na mariborsko semenišče in postal duhovnik leta 1880. 17 let je služboval po štajerskih župnijah.
Prva pesmarica s katero lahko melodije tudi poslušate in zraven zapojete.
KAKO POSLUŠAMO MELODIJO ?
Potrebujemo povezavo z Internetom in z vpisom ustrezne QR kode lahko melodijo takoj poslušamo.
S pomočjo QR kode imate neposreden dostop do vsake pesmi. QR kodo lahko z vašo mobilno napravo tudi skenirate in melodija vam bo takoj dostopna.
Pesmarica je lahko izvirno in privlačno darilo za vsakega ljubitelja Slovenskih narodnih pesmi.
Pesmarica je velikosti 148 x 210 mm ( format A5 ) in ima 72 strani, mehka vezava
Obišči spletno stran www.pesmarica.si