Pozimi pa rožice ne cveto,
dekle, oj, kaj pa za pušeljček bo?
Pušeljc pa mora bit’, zelen al’ plav,
z njim bom slovo jemal.

Pušeljc ti že naredila bom,
s plavo ga žido povila bom,
da ga boš nosil za spomin,
da se boš troštal z njim.

Ti boš v Ljubljan’ci na straži stal,
druz’ga dekleta si boš izbral.
Ti boš pozabil čisto na me,
jaz pa nikoli na te.

Dekle, kaj pa ti govoriš,
glej, da se mi ne zagovoriš,
komaj bom storil marš ali dva,
imela boš drugega!