Gor čez izaro,
gor čez gmajnico,
kjer je dragi dom
z mojo zibelko,

kjer so me zibali
mamica moja
in prepevali hajli, hajlo.

Ko sem še majhen bil,
sem dro* vesel,
sem več barti
k’tero pesem pel,
zdaj vse minulo je,
nič več pel ne bom,
saj ni več moj ljubi, dragi dom.

Hiša očina,
ljuba mamica,
oh, da našel bi
še enkrat oba,
da b’ še našel njo,
mamico svojo,
pa bi spet zapel hajli, hajlo.