Kadar bom vandral zadnjič v življenju,
ko bom za vedno tiho zaspal,
ko me zasuje zemljica rodna,
zlijte na grob mi vina bokal.
Zraven pa pušeljc, nageljnov rdečih,
nageljnov kranjskih, takih kot kri
in rožmarina blago dišeč’ga,
takšen naj šopek grob mi krasi.
Kadar bom vandral, vandral poslednjič,
ko bom zatisnil trudne oči,
takrat prijat’lji zadnjič zapojte,
pesem domača naj zadoni.
Pojte o tratah in o livadah,
ki sem jih ljubil vedno srčno.
Z vincem in šopkom in vašim petjem
lažje bom nosil črno zemljo.
