Kjer valovi Save režejo gore,
kjer je cvetja polno, kjer zelenja je,
kjer so žitna polja v soncu žarjena,
tja me srce vleče, tam sem jaz doma.

Iz gozda od tamkaj veje sladki mir,
tam je koča moja, tam je sreče vir,
oh, zakaj sem tukaj, v tujem svetu zdaj,
ptiček daj mi krila, da zletim nazaj.

S kril bi tvojih videl ves slovenski svet,
čar bi rodne zemlje polnil moj pogled,
Triglav, bele stene, Pohorje, granit,
preko naših vrhov, sije zarje svit.

Tudi tukaj širi krasna se ravan,
meste, ceste, reke mete veter plan,
vendar duše svoje svoje tukaj ne pustim,
doma le ti si sreča, k tebi hrepenim.