Boš upihnila luč,
boš upihnila luč,
al’ men pa boš dala,
od kamrice ključ.

»Zakaj pa bo tebi
od kamrice ključ?
Saj sama ne spim,
pri mam’ci ležim.«

Bom stolček postavil.
se k tebi bom spravil.
»Se bo stolček zvrnil,
pa bo mam’co zbudil.«

Mam’ca je vstala,
je hitro vprašala:
»Kdo je to bil,
ki je mene zbudil?

Dekle je vstalo,
se hitro zlagalo:
»Naš mucek je bil,
ko je miši lovil.«