Mati piše pismo belo,
sin si živ, ne pišeš nič,
pismo v štajersko deželo
v kljunčku nese droben ptič.

Tam kjer gore so karpati,
tam ni hiš ne belih cest,
tam na zeleneči trati,
grob stoji, na grobu križ.

Tam se droben ptič ustavi,
pismo belo izpusti,
veter zašumi po trati,
grob pa tiho govori.

Reci mamici preljubi,
da mi je prav luštno tu,
naj še ona pride k meni,
jaz ne morem več domov.