Ena ptička priletela,
vrh kasarne se je vsela,
ona poje, žvrgoli,
vse mlade fante gor budi.

Mladi fantje le vstajajte,
eno pismo napisajte,
do očeta, matere,
do svoje ljubce zaljubljene.

Mladi fantje gor vstajali,
eno pismo napisali,
do očeta, matere,
do svoje ljubce zaljubljene.

Mamca so na pragu stali,
ko so očka pismo brali,
očka pismo berejo,
se mamca milo jokajo.

Kolk noči že nisem spala,
ko sem tebe previjala,
kolk noči pa še ne bom,
ko tebe vidla več ne bom.

Eno drev’ce, mi je zraslo,
drev’ce zeleno,
eno drev’ce mi je, mi je zraslo,
drev’ce zeleno.

Pod tem drev’cem, hladna senca,
hladna senčica,
pod tem drev’cem, hladna, hladna senca,
hladna je senčica.

Notri spava, moja draga,
jaz pa zraven nje,
notri spava, moja, moja draga,
jaz pa zraven nje.

Ona mene povprašuje,
kdaj se jaz ženil bom,
ona mene povpra – povprašuje,
kdaj se jaz ženil bom?

Jaz se ne bom,
nikdar ženil,
ledik bom ostal,
jaz se ne bom nikdar, nikdar ženil,
ledik bom ostal.

Mene bojo pokopali,
štirje fantiči,
mene bojo poko – pokopali,
štirje fantiči.

Na moj’mu grobu,
bojo zrasle drobne rožice,
na moj’mu grobu, bojo, bojo zrasle,
drobne rožice.

Prva najgelj, druga fajgelj,
tretja rožmarin,
prva najgelj, druga, druga fajgelj,
tretja rožmarin.

Na tvojem grobu,
bojo zrasle, bele lilije,
na tvojem grobu, bojo, bojo zrasle,
bele lilije.