Lepo je pomlad’,
sliš’mo tičke pet’,
one nas uče,
kak’ moramo živet!
Hval’jo stvarnika
za vse, kar jim da.
Hvalim ga tudi jaz,
kar meni da.
Hval’jo stvarnika
za vse, kar jim da.
Hvalim ga tudi jaz,
kar meni da.

Lepo je polet’,
vidim rož’ce cvest’,
zelen travnik seči,
r’meno žito žet!
Ko druz’ga ne vem,
pa k žanjicam grem
in svetle nabrusim
srpe jim.
Ko druz’ga ne vem,
pa k žanjicam grem
in svetle nabrusim
srpe jim.

Lepo je jesen,
vidim ajdov cvet,
le ta ajdov cvet,
ki da čebelam med.
le ta ajdov cvet,
ki da čebelam med,
zrnje dobra
tud’ je naša jed.
Le ta ajdov cvet,
da čebelam med,
zrnje dobra
tud’ je naša jed.

Lepo je pozim’,
za pečjo sedim,
bašem pipico
in pa tobaka dim,
krmim ž’vinico,
hodim v cerkvico,
pa Boga tam hvalim
in častim.
Krmim ž’vinico,
hodim v cerkvico,
pa Boga tam hvalim
in častim.