Fantje so po vasi šli,
lub’ce niso več našli.
Le od kraja preč, le od kraja preč,
da nazaj ne prid’mo več.
Le od kraja preč, le od kraja preč,
da nazaj ne prid’mo več.
Barčica je splavala,
lub’ca pa zajokala.
O ne jokej več, o ne jokej več,
če se prov ne vid’mo več.
O ne jokej več, o ne jokej več,
če se prov ne vid’mo več.
Barčica po morji gre,
lub’ca vmiva si roke,
vmiva si roke, vmiva ličice,
toči vmes grenke solze.
vmiva si roke, vmiva ličice,
toči vmes grenke solze.
Tam za morjem kraj gore,
ena zvezda sveti še.
To ni zvezdica, to ni zvezdica,
to je moja lubica.
