Ljudska pripovedna pesem
Galjot je vozil galejico,
vseskozi prosil je Boga,
da b še enkrat na suhem stal,
da b še enkrat prišel na dom.
Obljubil je darove tri:
za prvi dar je mašni plašč
na goro k svetmu Lorencu;
za drugi dar je kelih zlat
na Huje k svetmu Jožefu;
in tretji dar glasan je zvon
k Devic Marij ne jezero.
»Le vlec, le vlec, veter hladán,
veter hladan, veter močán!«
Tako je prosil ubog galjot.
Potegnil veter je hladán,
veter hladan, hudo močán,
zanesel je galejico
na kraj morja širokega.
Pri kraj morja širokega
stoji mladenič lep in mlad.
Tako je rekel ubog galjot:
»Maldenič mlad, al me poznaš,
al veš, od kod sem jaz doma?
Al veš, mladenič lep in mlad,
kako na mojem domu gre?«
,,Na tvojem domu dobro gre:
tvoj sin bo novo mašo pel,
hči tvoja pa se zdaj moži;
in tvoja žena pa ima
že dolgo drugega moža.˝
Galjot poseže v torbico,
prinese ven rumeni zlat:
»Oj nesi mojemu sinú,
ki bo novo mašo pel.«
Galjot poseže v torbico,
prinese venkaj prstan zlat:
»Oj nesi moji hčeri to,
ki se ravno zdaj moži …
Moji ženi pa sporoči:
živ ni več ubog galjot!«
»Le vlec, le vlec, veter hladán,
veter hladan, veter močán!«
Potegnil veter je hladán,
veter hladan, hudo močán,
odnesel je galejico
spet sred morjá širokega.
Tako je rekel ubog galjot:
»Veselite se, ve ribice,
ker boste pile mojo kri:
veselite se, ve ribice,
ker boste glodale moje kosti.«
