Na oknu, glej obrazek bled,
na licih grenkih solzic sled.
Zakaj pa dekle komaj dvajsetih let,
tak žalostno gledaš v svet.

V hribe šel je dragi moj,
s fašisti bije težek boj;
morda je v krvi obležal nocoj,
ko branil je narod svoj.

Dekle ne bodi žalostno,
otri si solze in oko!
Tvoj fant gotovo vrne se,
ko zvezda utrne se.

Preženi slutnje iz srca,
ne delaj sama si gorja.
Ne boj se, da fant se ne vrne z gora,
ne toči nikar solza!

Dekle, saj ni več daleč dan,
ko bo pregnan s sveta tiran.
Povrne iz boja se tvoj partizan,
junak, vsemu svetu znan.

Ponosen vrne se junak,
ovenčan s slavo slavnih zmag,
in vriskoma vrgel bo titovko v zrak,
ko stopil čez tvoj bo prag!