Kaj pa ti vriskaš, kaj pa ti piskaš
mladi pastirček svojim ovcam?
Kaj bi ne vriskal, kaj bi ne piskal,
zato piščalko svojo imam.

Meni ovčice, so tovar’šice,
večje jaz sreče tu ne poznam,
čreda se pase, radostne glase,
ptice v grmovju mi žvrgole.

Cvetne doline, vse bolečine,
mi pozdravijo, če jih imam,
nihče ne moti tu me v samoti,
čredi sem svoji jaz poglavar.

Z vrelca pri skali, valčki mali
žejo gase mi, so mi srebro,
sončece sije, žarke mi lije,
to je bogastvo, več kot zlato.