Lenčica mlada čredo je pasla,
zraven sosedova detelj’ je rasla,
spanec posili ji trudne oči,
čreda v sosedovo detelj’ zbeži.
Mimo pa pride sosed ta mlajši,
Lenčici pravi ino ji reče:
»Ti si popasla detelj’ mojo,
jaz ti pa vzamem čredo za njo.«
Lenčica mlada, dol pokleknila,
mlad’ga soseda prav milo prosila:
»Pusti mi pusti čredo mojo,
ona je združena vedno z menoj.«
Čredo ti vzamem, tebe pa zraven,
ti boš postala preljuba mi žena,
ti boš postala preljuba mi žena,
jaz pa postal bom preljubi tvoj mož.
Kaj bojo meni mamica rekli,
oni ne morejo sami živeti,
oni že štejejo prek šestdeset let,
oni ne mor’jo brez mene živet.
Mam’co boš ti s seboj pripeljala
ona bo v spodnji izbici spala,
midva pa v zgornji kamrici
čisto za naju pripravljeni.
