Dve let’ in pol sva se midva ljubila,
dve let’ in pol sva midva srečna b’la,
al’ božja roka naju je ločila,
sam Bog ve, se vidiva še kdaj.

Samo enkrat še v svojem bi življenju
jaz rada vid’la svoj’ga ljubega,
za njega dala rada bi življenje,
zanj prelila svojo srčno kri.

Oj lipica, kjer v senčki sva sedela,
drug drugemu na prsih sva slonela,
sva slišala škrjančke žvrgoleti,
sva slišala pastirčke vriskati.