Bom šel na planince, na strme vrhe,
bom slišal zvoniti zagorske zvone,
pa bom slišal zvoniti zagorske zvone.
Zagorski zvonovi prav milo pojo,
nemara mojo Ijubo k pogrebu neso,
pa nemara mi Ijubo k pogrebu neso.
Pa ce jo nesejo, pa le naj jo neso,
saj vec dolgo ne bode, ko pojdem za njo,
saj vec dolgo ne bode, ko pojdem za njo.
Zvoniti bom pustil, škropiti pa ne,
saj škropile jo bodo le moje solze,
saj škropile jo bodo le moje solze.
Zagreble jo bodo le moje roke,
krog groba sadil bom cvetice lepe,
krog groba sadil bom cvetice lepe.
Med lepe cvetice me naj položé,
saj vem, da mi poci na grobu srce,
saj vem, da mi poci na grobu srce.
