Dekle je zajemala z vedrom vodo,
zajemala z vedrom vodico hladno,
na vej’ci pa droben je ptiček sedel,
takole je deklici pel:
če voda v studencu skali se kedaj,
gotovo izbira si drugo tedaj,
studenček, studenček, zakaj se kališ,
oj fantič, zakaj mi grešiš?
Oj ptičica grda, kaj lažeš mi ti?
peruti če mogla, pristrigla bi ti,
jaz dobro vem to, da me ljubi srčno,
da mene pozabil ne bo.
Minilo, minilo je leto in dan,
dekle je hodilo po vodo vsak dan,
zakaj se je danes studenček skalil?
gotovo je fantič grešil.