Uboga sem ciganka,
ime mi je Ivanka,
cel svet mi je moj dom,
kjer jaz hodila bom.

Ko zjutraj zgodaj vstanem,
kitaro v roke vzamem,
in brenkati začnem,
ker drugega ne vem.

So mamca me učili,
lepo so me vzgojili,
poslušaj ljuba hči,
kaj mamca govori.

Jaz nisem poslušala,
ljubezni sem se vdala,
minilo leto dni,
se z drugo poroči.

Tud’ jaz bom šla k poroki,
tja k vodici globoki,
da si oprem vest,
moj fant je bil nezvest,