Tri kovači, postopači,
lumpje vsi trije,
so mi dekle zakovali,
da ne morem do nje.
Pa bom pinkal, pa bom ponkal,
vse do belega dne,
pa tak’ dolgo pa tak’ dolgo,
da bom prišel do nje.
Pa ‘mam mline, pa ‘mam žage,
pa ‘mam ljubice tri,
mal’ pomeljem mal’ požagam,
pa poljubim vse tri.
Pa so prišli, trije lumpje,
trije lumpje so b’li,
so mi kajž’co zažgali,
mi je špampet ostal.
Pa kaj maram, pa kaj maram,
če mi kajž’ca zgori,
da mi špampet le ostane,
kjer mi dekle leži.
