Dekle je zajemalo z vedrom vodo,
ob bistrem studencu vodico hladno.
Na vejci pa droben je ptiček sedel,
takole je deklici pel:

Če voda v studencu skali se kedaj,
gotovo izbira si drugo tedaj.
Studenček, studenček, zakaj se kališ,
oj, fantič, zakaj mi  grešiš.

Oj, ptica ti grda, kaj lažeš mi ti,
če mogla peruti pristrigla bi ti.
Jaz dobro vem to, da me ljubi srčno,
da me nikdar zapustil ne bo.

Minulo, minulo je leto in dan,
dekle je hodilo po vodo vsak dan.
Zakaj se je danes studenčekl skalil,
gotovo je fantič grešil.