Slavček milo je naglašal,
pesmic mili glas.
Jaz pod oknom sem jo vprašal:
Smem prit k tebi v vas.
Milo me je pogled’vala
in me je zasmehovala,
a rekla je ,saj nis več moj.

Slavček drug večer naglašal,
pesmi mili glas.
Jaz pa drugič sem jo vprašal:
Smem prit k tebi v vas.
Njeno se srce ne gane,
trdo kakor prej ostane,
a jaz ne grem od okna preč.

Še enkrat zakličem milo,
glej kak temna noč,
razprostila svoje krilo,
Men zaspat  ni moč.
Še za mano boš hodila,
grenke solze boš točila,
a draga bo  prepozno že.

Še za mano boš hodila……