Sinoči sem pismo prejela,
napisano s trudno roko.
Mamica moja odpusti ,
sinka tvojga ne bo.
Tvoj sinko je hodil po svetu,
po svetu je srečo izkal.
V svetu je našel bolezen,
kmalu bo tiho zaspal.
V bolnici čaka na konec
in žalostno mu je srce,
ker mu brez tvoje ljubezni
strežejo tuji ljudje.
Mama, saj ti me razumeš,
ko sem odhajal v svet,
si me s pogledom prosila,
sinko moj, vrni se spet.
Zdaj pa, ko moram umreti
in me ne bo več nazaj,
draga mama oprosti mi
in mi svoj blagoslov daj.
