POPOTNIK PRIDEM ŽEZ GORO,
OD DOMA JEMLJEM ŠE SLOVO
IN KAMOR SE OKO OZRE
POVSOD SE MI NOV SVET ODPRE

TUDI TUKAJ SONCE GRE OKROG,
DOLINO VIDIM HRIB IN LOG
PA NAŠE SONCE BOLJ BLEŠČI
IN HRIB NAŠ LEPŠE ZELENI

TUDI TU CVETO CVETLIČICE,
PO NJIH ŠUME ČEBELICE
PA NAŠIH ROŽ JE LEPŠI CVET
ČEBELIC NAŠIH SLAJŠI MED

SKOZ MESTA HODIM IN VASI,
POVSOD DRUGAČ SE GOVORI
JAZ TUJC NIKOGAR NE POZNAM
IN SRED LJUDI POVSOD SEM SAM

MOŽE SE IN SE ŽENIJO,
VESELI SO IN UKAJO
A MENI RASTE ROŽMARIN
V PRELJUBI MOJI DOMOVIN

DEŽELA LJUBA KJE LEŽIŠ,
KI JEZIK MOJ MI GOVORIŠ
KJER ZNANCI MOJI ŠE ŽIVE
PRIJATLI MOJI V GROBU SPE

VZDIHUJEM VPRAŠAM VEDNO KJE,
PRIJATLI K VAM ŽELI SRCE
PERUTI METI SI ŽELIM
DA K VAM DOMU KOT PTIČ ZLETIM.