POPOTNIK PRIDEM ŽEZ GORO,
OD DOMA JEMLJEM ŠE SLOVO
IN KAMOR SE OKO OZRE
POVSOD SE MI NOV SVET ODPRE
TUDI TUKAJ SONCE GRE OKROG,
DOLINO VIDIM HRIB IN LOG
PA NAŠE SONCE BOLJ BLEŠČI
IN HRIB NAŠ LEPŠE ZELENI
TUDI TU CVETO CVETLIČICE,
PO NJIH ŠUME ČEBELICE
PA NAŠIH ROŽ JE LEPŠI CVET
ČEBELIC NAŠIH SLAJŠI MED
SKOZ MESTA HODIM IN VASI,
POVSOD DRUGAČ SE GOVORI
JAZ TUJC NIKOGAR NE POZNAM
IN SRED LJUDI POVSOD SEM SAM
MOŽE SE IN SE ŽENIJO,
VESELI SO IN UKAJO
A MENI RASTE ROŽMARIN
V PRELJUBI MOJI DOMOVIN
DEŽELA LJUBA KJE LEŽIŠ,
KI JEZIK MOJ MI GOVORIŠ
KJER ZNANCI MOJI ŠE ŽIVE
PRIJATLI MOJI V GROBU SPE
VZDIHUJEM VPRAŠAM VEDNO KJE,
PRIJATLI K VAM ŽELI SRCE
PERUTI METI SI ŽELIM
DA K VAM DOMU KOT PTIČ ZLETIM.
