Pod lipico zeleno je dekle jokalo,
svoj’mu fantu na prsih slonelo,
ga je milo prosilo:
“Preljubi ti moj fantič še en poljub mi daj,
da se naj’na ljubezen povrne, kot bila je nekdaj!”
“Kaj sem rekel, to bom storil,
mož beseda bom ostal,
da tebe nič več ne bom ljubil,
bom drugo dekle zbral.
Zakaj si mi verjala nesrečna deklica,
saj veš, da si bila prerevna,
da bi te poročil!”
“Če bila sem prerevna, zakaj si me ljubil,
bi rajši pod lip’co zeleno bogato poljubil!”
“Kam pa pojde duša moja, če se pogubi?
Na veke te bodem proklela,
če drugo poročiš!
Na veke te bodem proklela,
če drugo poročiš!”
