Na vaškem perišču so zopet se zbrale,
žene, dekleta iz naše vasi.
Da delo z domačo bi žehto končale,
b´la je namočena preko noči.

Škafe s perilom so tam odložile
ob bistrem potoku na sredi vasi.
In prale, mencale ter si še delile
čenče, novice preteklih so dni:

»Jože  in Urška se bosta ženíla,
mlinarju Tonču je žena ušla.
Angelca pa spet bo otroka dobila,
izven zakona pa dva že ima.«

Pridno so drgnile in splakovale,
voda odnesla nesnago je stran.
Od vode vse rdeče roké so imele,
svet je bil lepši, ves čist in opran.

Majda Pajer