Ko so fantje proti vasi šli,
lepe pesmi so prepevali,
jaz pa nisem pel, nisem bil vesel,
pa tudi z njimi jaz nisem šel.

Šel sem tja pod njeno okence,
moje verne, drage ljubice,
ona mirno spi, ona sladko spi
in se nič več ne prebudi.

Šel bom tja na grob zeleni,
z rožami ves posajeni,
tam si utrgam cvet, nageljček rdeč,
k’ je men’ in moji ljub’ci všeč.