Ko prišla bo pomlad, dočakal bi jo rad.
Zavriskal bom juhej, pa vinke v roke,
ker mi se zanašamo na svoje roke.
Ko pride prva kup, se zbiramo vsi skup.
Motike na rame pa gremo vsi na kup,
s seboj pa še vzamemo nekol’ko otrok.
Ko pride druga kup, ne nucamo otrok.
Takrat se zbiramo sam’ pametni ljudje,
da ne bi potrgali po trsju mladje.
Ko pride pa jesen, bom zmiraj jaz vesel.
Pri peči bom sedel, cigare bom kadil
in sladkega vinca se bodem napil.
Ko pride grenka smrt, moj hramček bo zaprt.
V grobu bom počival, srce si bom hladil
in sladkega vinca ne bodem več pil.
