Eno pesem č’mo zapet’,
prav žalostno za slišat’,
od en’ga žegnan’ga britofa,
od en’ga žegnan’ga britofa.

Tam nobenih ni skrbi
in tudi ni špetira,
kralj pol’h petlarja leži
in se prav n’č ne zbira,
al’ berač al’ pa glavač
pa n’č dr’gač.

Zdaj pa mal’ pomislimo,
da bo trba umreti,
jenu mal’ zavzdihnimo
k nebeškemu očeti,
da b’ b’li zbran’ na ta soden dan
na desen stran’.