Juhe, pojdamo v Škufče,
juhe, kaj pa z’ eni?
Juhe, Hovšči pobiči,
juhe, saj smo mladí.

Juhe, Lojze je juckovec,
juhe, Hanzej žebrač,
juhe, Jozej je šparovec,
juhe, Maksej čeglač.

Juhe, Peter je dremavec,
juhe, Pavle glavač,
juhe, Jokej je harovec,
juhe, Foltej krofač.

Juhe, pojdamo v Škufče,
juhe, ‘z Škufč pa v Prapreče,
juhe, ‘z Prapreč pa v Pinjo ves,
juhe, k Mojci v ves.

Honzej te mlajši je dekl’co snubov,
saj v resnici je pobič je ljubov,
čez eno leto je je vzev,
vendar presneto se je ujev.

Pa sem jo peljov okrog oltarja,
pa sem jo vprašov: »Al’ ‘maš kej d’narja?«

Kje, kje, kje bom jemal,
Kje bom jemal, da bom tebi dajal.

Lani sem kupil ji cicaste janke,
letos že hoče imet’ cele šlabanke.

Lani sem kupil ji funtič mesa,
letos že hoče imet’ cel’ga vola.

Slovenski smo fantje pri Drav’ci doma,
slovenskega duha, vesel’ga srca.