Če se bom ženil,
se bom spomladi,
takrat se imajo
ptički prav radi.
Majnik zaveje,
sonce se smeje
in mi ogreje
srce hladno.
Če se bom ženil,
se bom poleti,
da ne bo treba
postelj’ce greti.
Bova ležala
v senci zeleni,
hladen bo vetrček
nama pihljal.
Ko bom umiral,
rad bi jeseni,
takrat naj pride
bela smrt k meni.
Listje raz drevje
bo zašumelo
in mi zapelo
pesem v slovo.
Zima pa grob moj
s snegom odene,
v snegu še nežno
cvetje ne zvene.
Roženkravt, nagelj,
vrh rožmarina
šopek spomina
name naj bo.
