Smo po polju rož’ce brali,
vedno smo se ž njim’ igrali;
zdaj se pa ne bomo več,
moja leta so že preč.

So ljudje mi govorili,
me zdravniki tolažili;
nič pa ne pomaga več,
moje ure so že preč.

Vsi, kar vas je tu po vrsti,
jaz ležim v mrtvaški krsti;
dajem mrzlo vam roko,
preden grem v črno zemljo.