Dekle je na pragu stala,
svetle zvezde preštevala,
svetle zvezde v kraj gredo,
preljub’ moj fantič, pojd’ domov.
Da te ne bodo srečevali,
da te ne bodo spraševali,
kod si hodil, kje si bil,
da si čeveljčke zrosil.
Jaz sem hodil po planincah,
po zelenih košenicah,
tam sem hodil, tam sem bil,
sem drobne ptičke pet’ učil.
Kaj so to za ene ptičke,
ki imajo rdeče ličke,
rdeče ličke, črne oči –
pri takih kratke so noči.
