Dekle, dekle kaj si taka,
da t’ je vsaka noč prekratka?
Ur’ca bije dve al’ tri,
ti pa prav’š, da je polnoči.
Kol’kokrat sem k tebi prišel,
vsakokrat sem druzga našel.
Jaz pa tega ne trpim,
še rajši ljub’co izgubim.
Bi mi mogla bit’ nevesta,
pa postala si nezvesta.
Bi te mogu še ljubit’,
pa le pojdi se solit.
Kol’kokrat sva skupaj spala,
rok’ce, nog’ce skup’ tiščala.
Zdaj ne bova nikdar več,
ljubezen najina je preč.
