Trgam cvetlice bele, rumene,
živo rdeče in temno zelene.
V pisani šopek jih skupaj bom zbrala,
ljubljeni mami v zahvalo jih dala.
Če vanj bi spletla
najlepše cvetove iz vsega sveta,
nikdar ne povrnem dobrote,
ki jo ona ima.
Za vse neprespane noči,
za velike in male skrbi,
če delam po svoje stvari,
kot želela bi si,
me vseeno podpira,
zato hvala ji.
Nesebično ljubezen dan na dan izkazuje,
vsak moj dosežek med zvezde skuje,
šopek rož zato naj dehti,
kot njena potica na mizi naj zadiši,
naj toplino ji ponese v srce,
da še dolgo objemale bi njene me roké.
