V našem domu vlada prijetna toplina,
kadar za mizo je zbrana vsa družina.
Stari prt je zvezen,
iz žuljavih rok skrbnó narejen.
Na njem šopek rož stoji,
čute pomladne mi budi,
stoli strogo v vrsti molčijo,
kot hrastova klop za domačijo.
Potica orehova domača,
na vse se strani bahavo obrača,
iz mamine peči,
pa še pogača zadiši.
Ko vračam iz širnih se daljav,
moj dom mi vedno kliče v pozdrav,
vrata so odprta na stežaj,
vsakič, ko tuje me poti pripeljejo nazaj v rodni kraj.
