Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan
kako me izvabljaš iz nizkih ravan
v poletni vročini na strme vrhe,
da tam si spočije v samoti srce

kjer potok izvira v skalovju hladan,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan.

Oj Triglav, moj dom, četudi je svet
začaral s čudesi mi večkrat pogled,
tujina smehljaje kazala mi kras,
le nate sem mislil ljubeče ves čas,
o tebi sem sanjal sred’ svetlih dvoran,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

Oj Triglav, v spominu mi je tvoj čar,
zato pa te ljubim in bom te vsekdar
in zadnja ko ura odbila mi bo,
pod tvojim obzorjem naj spava telo,
kjer radostno ptički naznanjajo dan,
oj Triglav, moj dom, kako si krasan!

—

Oj, Triglav, moj dom je pesem, ki jo je radgonski duhovnik, pesnik in prevajalec Matija Zemljič leta 1894 pod imenom »Slavin« objavil v mariborskem bogoslovnem glasilu Lipica.

Leta 1895 je to pesem odkril in uglasbil dovški župnik in skladatelj Jakob Aljaž.

Pesem so v originalni zasedbi Jakob Aljaž, Matej Hubad, Andrej Gassner, Janez Klinar in Tomaž Košir prvič izvedli 22. avgusta 1895 ob uradnem odprtju Aljaževega stolpa.[1][2]