Je pa davi slan’ca pala
na zelene travnike,
je vso trav’co pomorila
vse te žlahtne rožice.

Men’ pa ni za rož’ce moje,
če jih slan’ca pomori,
men’ je le za dekle moje,
če me ona zapusti.

Prav na sredi moj’ga srca
ena rožica cveti,
če ne boš ji prilivala,
se gotovo posuši.

“Kaj ji bodem prilivala,
nimam vinca ne vode.
Pa ji bodem prilivala
svoje grenke solzice.”