Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre,
bi videl, kje luna, kje zvezde blišče;
al’ tema poskuša nad mano si moč,
ne vem nič od dneva, obdaja me noč.
Le enkrat bi videl, kak sonce gor gre,
bi videl, kje luna, kje zvezde blišče.
Le enkrat bi videl višnjevo nebo,
zeleno planino in belo goro;
le enkrat bi videl oblak nad menoj,
bi vprašal ga glasno, al’ joče z menoj.
Le enkrat bi videl višnjevo nebo,
zeleno planino in belo goro.
Le enkrat bi videl soseda oči,
bi vprašal v očesu kar srce taji:
Svet zame ni ustvarjen, le grob si želim,
le v grobu resnico in up zadobim.
Le enkrat bi videl soseda oči,
bi vprašal v očesih kar srce taji.
