Avtor A. M. Slomšek
Veselo na svetu živet,
si moramo lepo zapet.
Le naj se nam srce ogreje,
molčati nobeden ne smeje.
Ker pridejo žalostni dni,
se hitro nam vse spremeni.
Nam cvetje veselo opade,
nas solze posilijo rade.
Pa vendar obupati ni,
zaupanje naj še živi.
Nas tukaj pomoč zapustila,
z nebes se nam bode rosila.
Kdor pravga prijatla ima,
veselo mu roko poda.
In reče prirjatev bog živi,
ostani mi zvest ljubeznivi.
Prav židane vole smo mi,
in srcu se vince smeji.
Veseli si kupce nalijmo
in vince po pameti pijmo.
Ni tukaj ostaja za nas,
tud hrast se podere svoj čas.
Če ravno slovo bomo vzeli,
ostanemo vendar veseli.
In kadar bo enkrat umret,
zapustiti vince in svet.
Ne bodemo vinca več pili,
zavživali kar zaslužili.
Prijatli kaj je zato,
sej oče spet združil nas bo.
Pošteno le ta-ko živimo,
de zopet se tam veselimo.
