Ko b’ sodov ne b’lo, b’ tud’ čepov ne blo
in vince bi teklo v majolke samo.

Pa čepek, haha, odbiti se da
in vince v majolke veselo curlja.

Na mizi stoji, ‘z majolke veli:
“Oj, bratec, le pij, pij, pa drugič nalij!”
Nalijmo si ga, izpijmo do dna!
Saj vince je žlahtno, ki zdravje nam da!

Zato pa trdim, da je ne pustim,
te kapljice žlahtne, dokler kol’ živim.

Bom pametno pil, ne kaplje razlil
in jutri bom zopet jo lahko nalil.

Oj vinček hoj, hoj ! Bod’ dober z menoj,
nikar me ne vrzi pod mizo nocoj !
Šentjanževca zdaj nalij nam točaj!

Potem se podamo spet vsak na svoj kraj.
Če pridemo kdaj še semkaj nazaj,
spet bomo imeli pri vincu svoj raj.