Jaz in poliček se rada imava,
če se sovraži in tepe ves svet.
Midva se rada za mizo podava,
trto častiva in začneva pet.
Vince je sladko, teče prav gladko,
mladim in starim nam daje pomoč.

Drugi paradi dekleta imajo,
delo pustijo ležati na stran.
Žene jim dobre besede ne dajo,
milo zdihujejo noč ino dan.
Vinec dol teče, nič me ne peče,
v žalosti da nam korajžo in trošt.

Če me še take bridkosti težijo,
žalost, bolezen in hudo vremé,
če me prijat’li trpeti pustijo,
vinca popijem, pozabim na vse.
Vinca popijem, spet si nalijem,
glažek naj čaka, da pijem drugoč.

Vinca tak dolgo ne morem pustiti,
dokler še gibati, dihati znam.
Kadar mi začne za dušo zvoniti,
več ne bom želel odpirati hram.
V jamo me d’jali in zakopali,
vince pa pili potem bodo drug’.

Mrtvi ne pijejo vode, ne vina,
truplo počiva, al’ duša živi.
Da bi le gledali božjega sina,
enkrat po smrti tudi še mi.
Da bi veseli vekomaj peli,
tamkaj po smrti se vid’li drugoč.