Kak rib’cam dobro gre,
ki žeje ne trpe,
pa pijejo vodo,
nič ne zapravijo.
Vodica se skali,
se rib’cam žalost st’ri,
potem se jim srce hladi.

Prišla bo grenka smrt,
moj hramček bo zaprt,
moj glažek bo na stran’,
jaz bom pa pokopan.
Ne bom več vinca pil,
bom v črni zemlji gnil,
in tam si bom srce hladil.