Dvanajst deklet

 

Dvanajst deklet na delo gre,

tak’ se jim zapove,

enajst jih pa nazaj ne gre,

oh, kje so pa one?

Cel dan prav pridno delajo,

ne mislijo na smrt.

Ne vejo, da ji čaka tam

pri Dravci grob odprt.

Ko tja, do Dravce pridejo,

so vse vesele b’le,

a ladja se zvrnila je

in zdaj so v vodi vse.

Le ena je tak srečna b’la,

da prišla je z vode,

a druge Boga prosijo,

držijo k njej roke.

“Pomagaj draga Nanika”

kr’čijo vse na glas,

“Jaz rada bi pomagala,

ne morem tja do vas!”

Tako so brez pomoči b’le,

brez trošta vsakega,

njih trupla so pod vodo šle,

a duše pred Boga.

Oh, kol’ko imajo žalosti

ubogi starši vsi,

oh, kol’ko imajo bridkosti

za utopljene hčere!

 

 

Izvajalec:

Možina Albina

Slovenske narodne pesmi

Ne zamudite…

Velikost pisave
Kontrast
0
    0
    Vaša košarica
    Vaša košarica je praznaNazaj v trgovino